Kako smo iskali premoženje politikov
Metodologija zbiranja podatkov o premoženju funkcionarjev in njihovih bližnjih družinskih članov
Detektor premoženja prikazuje podatke o premoženju političnih funkcionarjev, ki so jih novinarji Oštra lahko zbrali s pomočjo javno dostopnih podatkov, tudi na podlagi zadetkov v specializiranih podatkovnih bazah, do katerih ima uredništvo dostop.
Javnost podatkov o premoženju političnih funkcionarjev prispeva k večji učinkovitosti nadzora nad premoženjem funkcionarjev, predvsem kadar imajo nadzorne institucije omejene kapacitete za preverjanje resničnosti podatkov, so že leta 2011 opozorili pri organizaciji Transparency International. V Sloveniji KPK opozarja, da nadzor zaradi kadrovskih težav izvajajo le v omejenem obsegu – nadzor nad premoženjskim stanjem skoraj 20 tisoč zavezancev trenutno izvajajo 3 uslužbenci.
Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je eden osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije, zato pomeni neločljiv del integritete javnega sektorja, na spletnem mestu pojasnjuje komisija za preprečevanje korupcije, ki je v Sloveniji pristojna za to področje. »S spremljanjem in nadzorom nad premoženjem se spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti, pri opravljanju javnih funkcij ter upravljanju javnih zadev«.
Da lahko funkcionarji svoje premoženje prikrivajo s prenosom na družinske člane, partnerje in druge, pa opozarjajo tudi mednarodne institucije, kot je OECD, in nevladne organizacije, denimo Transparency International. Oštro je zato zbiral tudi podatke o premoženju ožjih družinskih članov, ki pa smo jih vsebinsko okrnili do te mere, da smo vsem zagotovili nedoločljivost in varnost osebnih podatkov.
Za ožje družinske člane smo opredelili zakonca oziroma osebo, s katero je v zunajzakonski ali registrirani skupnosti; otroke iz te ali nekdanje zveze in morebitni posvojenci, starše oziroma posvojitelje, ter sorojence.«
Javnost ima trenutno vpogled le v spremembe premoženjskega stanja političnih funkcionarjev, ki so povrhu objavljene v omejenem obsegu, kar ne omogoča javnega nadzora nad temi podatki. Na Oštru menimo, da način in skopost objave podatkov ne sledi ne vsebini ne namenu zakona – krepitvi transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij. Več o tem smo pojasnili v zgodbi o upravnem sporu Oštra.
Objava podatkov projekta Detektor premoženja bo potekala večfazno, v prvi fazi pa so se novinarji Oštra osredotočili na člane vlade in z njimi povezane osebe, v drugi pa na državne sekretarje. Naslednja objava podatkov bo letošnjo jesen.
Ekipa si je na začetku projekta razdelila funkcionarje in z njimi povezane osebe, ki so jih novinarji odkrivali na podlagi medijskih objav ter objav na družbenih omrežjih, nato pa tudi z zemljiškoknjižnimi izpisi. V projekt so sicer vključene le osebe, katerih povezavo s funkcionarjem je novinar dokazal s primarnim virom.
Novinarji so podatke za prvo objavo zbirali, pregledovali in analizirali devet mesecev. Vsi so bili tudi notranje preverjeni. Pri tem so si pomagali s številnimi domačimi in mednarodnimi bazami podatkov, v katerih so iskali sledi oziroma uporabne podatke, ki bi jih lahko privedli do podatkov o premoženju funkcionarjev.
V nekaterih primerih je zadostovalo preprosto iskanje prek spletnih brskalnikov, v drugih pa so novinarji tako rekoč dneve in noči brskali po zemljiškoknjižnih izpiskih za nepremičninami, za katere so predvidevali, da so v lasti funkcionarja ali z njim povezane osebe.
Kljub poglobljenemu iskanju in požrtvovalnem brskanju so novinarji v številnih primerih trčili ob zid, zato so si imena funkcionarjev še izmenjali, tako da sta premoženje vsake osebe poskušala odkriti vsaj dva novinarja.
Povezane osebe smo skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije opredelili kot zakonce, zunajzakonske partnerje, otroke, starše, posvojitelje, sorojence ter osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu.
Zaradi varovanja zasebnosti povezanih oseb, ki niso javne osebe, njihovega premoženja v podatkovni bazi ne prikazujemo posamično in poimensko, temveč le kot skupno premoženje vseh oseb, povezanih s funkcionarjem.
Podatke o premoženju smo zbirali v javno dostopnih registrih in specializiranih podatkovnih bazah, kot so:
- Ajpes in Gvin za podatke o podjetjih,
- Erar za podatke o poslovanju z državo,
- portala E-prostor in E-zemljiška knjiga za podatke o nepremičninah,
- vpisnik morskih čolnov za podatke o plovilih,
- podatki centralne klirinško-depotne družbe za podatke o vrednostnih papirjih.
In drugi.
Pri premičninah, prihrankih in dolgovih, o katerih ni javnih podatkov, smo se lahko zanesli le na informacije, ki so nam jih posredovali sami funkcionarji.
V podatkovni bazi smo pri vsaki enoti premoženja med podrobnejšimi informacijami navedli vir, s čimer zagotavljamo transparentnost zbranih podatkov.
Pri nepremičninah smo za površino uporabili uporabno površino nepremičnine.
Pri preiskavi smo si pomagali tudi s podatki o spremembah premoženjskega stanja med mandatom, ki so od februarja lani skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije objavljeni na spletnem mestu protikorupcijske komisije.
Poleg premoženja v Sloveniji smo s pomočjo tujih javnih baz podatkov in ob pomoči partnerskih centrov v tujih državah preiskovali tudi premoženje v tujini. Hrvaški sestrski center Oštro ga je na Hrvaškem, slovenski pa je na isti način pomagal hrvaškim kolegom.
V podatkovni bazi prikazujemo podatke o premoženju funkcionarjev in njihovih družinskih članov na dan 19. januar 2024, le podatki o lastnikih vrednostnih papirjih veljajo na dan 12. aprila 2023. Premoženje, ki ni več v njihovi lasti, prikazujemo le izjemoma, denimo, kadar je šlo za premoženje velike vrednosti, iz Oštru dostopnega premoženjskega stanja pa ni razvidno, kam je funkcionar reinvestiral izkupiček od prodaje.
Zaradi omejenih kadrovskih zmogljivosti Oštro ne more preverjati in zagotavljati aktualnosti podatkov v vsakem trenutku. Podatke bomo posodabljali obdobno.
Pri komisiji za preprečevanje korupcije smo ob prvi fazi objave vložili zahtevo za posredovanje kopij premoženjskih kartic ministrov, a nas je zavrnila, zato smo sprožili upravni spor. Več o tem smo pojasnili v tej zgodbi.
Na državne funkcionarje člane smo naslovili tudi prošnjo, da Oštru posredujejo kopijo zadnjega elektronskega obrazca, na katerem so komisiji poročali o svojem premoženjskem stanju.
Te je z novinarji delilo 19 sekretarjev, ob prvi objavi projekta maja 2023 so to storili štirje ministri.
Pregled ugotovitev smo prav tako dali na vpogled funkcionarjem in jim tako dali možnost, da nas pred objavo opozorijo na morebitne napake. Prosili smo jih, da nas obvestijo o dodatnem premoženju, ki ga med preiskovalnim delom nismo našli.
Skladno s kodeksom Oštra je vse podatke pred objavo notranje preveril član uredniške ekipe, ki ni bil vključen v njihovo pridobivanje, s čimer smo zagotovili verodostojnost objavljenih vsebin. Vse dokaze o obstoju premoženja smo arhivirali in jih hranimo v uredništvu.
Čeprav je ekipa v iskanje premoženja vložila veliko časa in truda, se zaveda, da je celotno premoženje funkcionarjev in z njimi povezanih oseb nemogoče odkriti zgolj na podlagi javno dostopnih baz podatkov, zato bralce pozivamo, da nam pri tem pomagajo.
Namige nam lahko pošljete na elektronski naslov detektorpremozenja@ostro.si. Informacije nam lahko pošljete tudi po pošti na naslov Oštro, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana.